Bolečina v hrbtenici najpogosteje prizadene delovno aktivno populacijo in je eden najpogostejših razlogov za odsotnost na delu. Pojavi se kar pri četrtini ljudi, starih 30–50 let, pojavljanje pa s starostjo še narašča. Težava prizadene oba spola enako pogosto, v 90 odstotkih primerov se bolečina samodejno umiri po nekaj dneh ali tednih, le redko se zgodi, da traja več mesecev in se spremeni v kronično.

Tveganje za pojav bolečine v hrbtenici je večje pri tistih poklicih, ki zahtevajo dvigovanje, sklanjanje ali daljšo prisilno držo. Obenem pa se v toplejših mesecih veliko ljudi rekreira ali ukvarja z vrtnarjenjem, kar je prav tako lahko razlog bolečin v hrbtenici. Zakaj do bolečine pride, kako si lahko pomagamo sami in kdaj je potrebno poiskati zdravniško pomoč?

Anatomija hrbtenice

Hrbtenica je sestavljena iz 33 vretenc, prvih 24 je gibljivih (vratna, prsna in ledvena vretenca). Med vretenci imamo medvretenčne ploščice (diskuse), ki blažijo pritiske in obremenitve na hrbtenico ter omogočajo njeno gibljivost. Hrbtenici zagotavljajo oporo obhrbtenične mišice in vezi (hrbtenični »steznik«). Trebušne mišice omogočajo upogibanje in obračanje hrbtenice. Pri pripogibanju sodelujejo tudi kolčne, stegenske in hrbtenične mišice. Iz hrbtenjače, ki je v hrbteničnem kanalu, izhajajo živci, ki oživčujejo posamezne dele telesa. Vsi omenjeni deli lahko postanejo bolezensko spremenjeni in so zato lahko izvor bolečin.

Zaradi pokončne drže človeka se je hrbtenica oblikovala v značilno obliko dvojne črke S. Če bi jo pogledali s strani, je usločena naprej v vratnem in križnem delu. Na ta način telo poravna težo v navpični osi, kar omogoča ravnotežje in pokončno hojo. Vratni in ledveni del hrbtenice sta najbolj gibljiva in hkrati najbolj obremenjena predela, zato se bolečina najpogosteje pojavi prav na teh mestih.

Dejavniki tveganja za pojav akutnih, prehodnih, včasih tudi kroničnih bolečin v hrbtenici so:

  • telesna nedejavnost, ki je kriva za oslabelost obhrbteničnih in trebušnih mišic;
  • slaba telesna drža;
  • nepravilni gibi;
  • prevelika obremenjenost in nepravilni položaji na delovnem mestu;
  • pretirana športna dejavnost;
  • debelost;
  • ponavljajoči se stresi.

Vzroki za bolečine v hrbtenici

Bolečine v hrbtenici, predvsem v ledvenem delu, nastajajo zaradi različnih vzrokov. Medtem ko nam moč bolečine bolj malo pove o njenem vzroku, nam lahko vrsta oziroma značaj bolečine odkrije veliko več. Poznamo mehanično bolečino, bolečino zaradi utesnitve živčnih korenin, bolečino zaradi poškodb ali patoloških zlomov vretenc, vnetnega vzroka, lahko tudi zaradi okužbe ali zaradi novotvorb. Pri manj kot enem odstotku bolnikov izvirajo vzroki iz zelo resne patologije bolečine v hrbtenici.

Trebušne in hrbtne mišice tvorijo nekakšen steznik okoli hrbtenice, ki omogoča njeno upogibanje in obračanje. Obhrbtenične mišice in vezi hrbtenici zagotavljajo dodatno oporo. Ker je vsak drugi prebivalec telesno nezadostno treniran, so mišice »steznika« oslabele. Akutna poškodba nastane zaradi nenadne preobremenitve ali natega hrbteničnih mišic. Tak primer je nepravilno izveden dvig težkega bremena (nateg mišic), dolgotrajno vztrajanje v določenem položaju (večurno gledanje televizije ali igranje računalniških igric …), poškodbe (prometna nesreča, padci …). Bolečina ob mišičnem nategu je omejena na predel mišice in se običajno pojavi postopno po večji obremenitvi. Poslabša jo premikanje (predvsem vstajanje in sedanje), medtem ko se lahko v mirovanju precej ali popolnoma umiri.

Razdaljo med vretenci vzdržuje medvretenčna ploščica (diskus), ki olajša prepogibanje in blaži trenje. Sestavljena je iz tršega hrustančnega dela s fibroznim ovojem in mehkejšega želatinoznega jedra. Kadar se fibrozni ovoj natrga ali razrahlja, se lahko notranji del izboči in pritisne na živčno korenino. Takrat govorimo o herniji diskusa. S starostjo medvretenčna ploščica izgublja elastičnost in tekočino, zato se razdalja med vretenci zmanjša. Najpogosteje se hujše oblike hernije diskusa v predelu križa pojavijo med 20. in 45. letom. Zaradi starostnega usihanja in izgube prožnosti medvretenčne ploščice se verjetnost nastanka hernije diskusa z leti zmanjša.

Lumboishialgija ali išias je sindrom bolečine v križu z izžarevanjem v en ali oba spodnja uda z nevrološkimi izpadi ali brez. Povzroča ga pritisk na spinalne korenine od L4 do S3. Najpogostejši vzrok za pritisk je protruzija ali prolaps medvretenčne ploščice (hernija diskusa), redkeje poškodba, vnetje ali tumor. Obolevajo ljudje vseh starosti in obeh spolov, a najpogosteje moški med 20. in 40. letom. Po značaju je bolečina pekoča, zbadajoča, bolnik lahko navaja mravljinčenje ali druge motnje občutkov (omrtvičenost, pretirana občutljivost za dotik …).

Težave lahko poslabšajo kihanje, kašljanje in napenjanje. Bolnik drži prizadeti ud pokrčen (v kolenu in kolku), saj tako bolečino vsaj malo omili (antalgična drža). Ob dvigu stegnjenega spodnjega uda se bolečina okrepi in lahko seže vse do stopala. Prisotni so lahko še nevrološki izpadi, kot so motnje občutkov oziroma izguba moči v nogi (pareza). Nevrološki deficit je odvisen od korenine, ki je utesnjena, ter stopnje in trajanja pritiska. Korenina, ki je močno utesnjena več kot 48 ur, si nikoli več ne opomore.

Najresnejše stanje je sindrom konjskega repa, pri katerem se diskus masovno izboči v hrbtenični (spinalni) kanal, pritisne na konjski rep (cauda equina) in sproži sindrom konjskega repa s parezo predvsem distalnih mišic obeh spodnjih udov, z motnjami odvajanja vode in blata (uhajanje vode in blata) in pri moških tudi motnjami potence. Če pritisk traja več kot 24 ur, bodo motnje trajne, zato je sindrom konjskega repa urgentno stanje, ki zahteva takojšnjo operativno intervencijo.

Vzrok bolečin so lahko tudi dolgotrajne, ponavljajoče se obremenitve ali prisilne drže, kjer telo nima dovolj časa, da si opomore (vsakodnevno delo za računalnikom, tekočim trakom, težko fizično delo …) ter prirojene ali pridobljene nepravilnosti v hrbtenici, kjer pride na teh mestih do večjih obremenitev in utesnitev (najpogosteje gre za napako v ukrivljenosti – skolioza, kifoza).

Revmatološka in nevrološka obolenja, prenesena bolečina (sečila, rodila, prebavila), vnetne bolezni, okužbe, zlomi, tumorji, metastaze, psihiatrične bolezni (depresija) in drugi psihološki razlogi (želja po bolniški, predčasni upokojitvi …) so prav tako lahko vzrok bolečine v hrbtenici.
Pomembno vlogo pa igra tudi genetski vpliv. Kdor ima vsaj enega bližnjega sorodnika z bolečinami v hrbtenici ali hernijo diskusa, je kar štirikrat bolj dovzeten za težave tudi sam.

Kaj pa vrtnarjenje in rekreacija?

Poškodbe sklepov in hrbtenice se običajno ne zgodijo takrat, ko spimo, temveč ko je hrbtenica izpostavljena silam gibanja. Gibanje ni vedno in samo zdravo. Pomembno je, da je kakovostno, prilagojeno posamezniku, najprej je potreben res dober nadzor nad telesom. Ko imamo kakovostno osnovo, pa lahko dodajamo težavnost in jakost. To je treba upoštevati, da se bomo lahko zdravo in uspešno rekreirali.

Tekači se na primer kar pogosto srečujejo z bolečinami v hrbtenici, predvsem v križnem predelu. Bolečine v hrbtenici se lahko pojavijo tudi med samo rekreacijo oziroma po njej. Nenadno ali pa po dalj časa trajajočih stresnih obremenitvah lahko namreč prihaja do manjših ali večjih poškodb mehkih tkiv, kot so mišice, tetive, ligamenti. Bolečina v hrbtenici se pojavi zato, da nas opozori, da nekaj delamo narobe; s pravilnimi ukrepi se jo da preprečiti. Ključnega pomena so primerna tekaška obutev, tehnika teka, ustrezno ogrevanje in ohlajanje.

Vrtnarjenje večini pomeni sprostitev, zato marsikdo ne pomisli, da je lahko prav vrtnarjenje vzrok za bolečine v križu. Redkokdo se pred aktivnim delom na vrtu primerno ogreje in opravi raztezne vaje. Gibi telesa pri vrtnarjenju (sklanjanje, klečanje, okopavanje, pletje …) lahko namreč povzročijo napetost v mišicah in poškodbe zaradi ponavljanja. Pogosto nam ti gibi povzročijo mišične krče, ki se razvijejo v bolečino in zakrčenost.

Da se izognemo bolečinam v križu in hrbtu, naj naš hrbet ostane pri vseh gibih karseda zravnan. Delajmo s trebušnimi in nožnimi mišicami. Pomembno je, da težje stvari dvigujemo z nogami in ne s hrbtom, ne počepajmo do konca in ne vstajajmo na silo. Kombinirajmo različne aktivnosti med sabo, da lahko redno zamenjamo gibanje in ne ponavljamo predolgo enih in istih gibov. Zato je še posebej pomembno, da si med samim delom večkrat vzamemo odmor. Našteto nam lahko pomaga, da preprečimo neželene bolečine v križu in hrbtu.

Diagnostika

Položaj vretenc in degenerativne spremembe ocenimo z rentgensko sliko hrbtenice, s katero lahko tudi izključimo vnetja, zlome in tumorje v poteku hrbtenice.

Magnetna resonanca (MRI) je zlati standard za opredelitev utesnjenosti živčne korenine oziroma hrbtenjače. Običajno z MR ugotavljamo tudi, ali bo potrebno operativno zdravljenje. Je edina slikovna radiološka metoda, ki omogoča sočasen pregled vseh anatomskih struktur hrbtenice (kostni elementi, medvretenčna ploščica, mali sklepi, vezi in mišice …) in je zdravju neškodljiva. Za dodatno razjasnitev bolnikovih težav lahko opravimo še druge slikovne preiskave (računalniška tomografija CT brez/s kontrastom, ultrazvok …), laboratorijske preiskave in nevrofiziološko diagnostiko (EMG).

Zdravljenje

Večina bolečin izzveni v šestih tednih, ob daljšem poteku govorimo o subakutnih oziroma kroničnih bolečinah (več kot tri mesece).

Začetno zdravljenje je vedno protivnetno in protibolečinsko. Ob akutni bolečini, torej prvih 48 ur, svetujemo mirovanje, nežno masažo s protibolečinskimi mazili, hlajenje in lokalno nameščanje protibolečinskih obližev. Poiščite ustrezen položaj, v katerem se bolečina omili. Po nekaj dneh pa bodo blagodejno učinkovali topli obkladki (grelne blazinice) in fizioterapija (TENS, UZ, DD, kineziotrakovi …).

Vsaj v začetnem obdobju je priporočljivo jemanje protibolečinskih zdravil (paracetamol, NSAR, metamizol) v rednih časovnih razmakih, saj tako preprečimo pretirano razbolelost prizadetega območja. Glede izbire zdravila se posvetujte z izbranim zdravnikom. V primeru hujših bolečin vam lahko začasno predpiše tudi močnejše analgetike (tramadol) ali lokalne protibolečinske infiltracije (blokade) pri specialistu. Pri ishiadični bolečini je primeren položaj s pokrčenimi koleni, saj se tako razbremeni nateg živčnih vlaken. Ko se bolečina omili, je treba začeti postopno razgibavanje in vaje za hrbtenico.

Kaj lahko storimo sami?

V času trajanja bolečine se izogibajte težjim opravilom, prisilnim držam (umivanje zob, kuhanje …), dvigovanju bremen in nenadnim gibom. Vse našteto lahko kombinirate z akupunkturo, ki je učinkovita metoda za lajšanje bolečin v hrbtenici. Po izboljšanju pa je zdravljenje usmerjeno predvsem v preprečevanje ponovitev.

Največ, kar lahko sami storite za svojo hrbtenico, sta krepitev mišic trupa in redna telesna aktivnost. Vzdržujte primerno telesno težo, ne kadite in se naučite dvigovati bremena (s počepom in zravnano hrbtenico). Med delom večkrat vstanite, se pretegnite in sprehodite. Odsvetovana je tudi nošnja previsokih pet, za pravilno držo primerna je višina pete, ki naj ne presega petih centimetrov.

Kdaj je potreben zdravniški pregled?

Če se bolečine v nekaj dneh ne omilijo, je potreben pregled pri izbranem zdravniku. Zdravniško pomoč poiščite takoj, če gre za hudo bolečino, ki se širi v noge, kadar so prisotni mravljinčenje, oslabelost nog, težave pri hoji, motnje pri odvajanju seča in iztrebljanju blata, omrtvelost v predelu presredka in spolovila (jahalne hlače), bolečine v trebuhu ali zvišana telesna temperatura. V teh primerih sta potrebna takojšnja diagnostika in zdravljenje.

Leave a reply