Menopavza je trajno prenehanje menstruacije in je v večini primerov rezultat naravnega postopnega prenehanja delovanja jajčnikov, v obdobju, ki se imenuje klimakterij. Obdobje plodnosti se konča in nastopi novo obdobje po menopavzi, v katerem ženske ob podaljševanju življenjske dobe preživijo kar tretjino svojega življenja.

Nastop menopavze določamo za nazaj, ko ženska najmanj eno leto ni imela menstruacije. Naravna menopavza lahko nastopi že po 40. letu, v povprečju pa ženske menstruacijo izgubijo pri 52 letih. Če nastopi pred 40. letom, govorimo o prezgodnji, če nastopi pred 45. letom, o zgodnji, če je povzročena z ginekološkimi posegi (odstranitev jajčnikov), pa o iatrogeni menopavzi.

Če govorimo o naravnem poteku v klimakteričnem obdobju postopnega usihanja delovanja jajčnikov – ki lahko traja tudi nekaj let –, se v jajčnikih tvori vedno manj ženskih (estrogenov in progesterona) ter moških (testosterona) spolnih hormonov. Ker je to naraven proces, se na spremenjeno stanje organizem odzove tako, da vlogo izločanja teh hormonov prevzamejo druga tkiva in organi – predvsem nadledvična žleza, maščobno tkivo in mišice. Kako dobro to izločanje deluje, pa je odvisno od telesne in duševne pripravljenosti ženske, njenih odzivov na stres, genetske zasnove, prehrane in psiholoških dejavnikov.

Kakšne težave nastopijo

Pojavljajo se motnje menstruacijskega ciklusa; najprej se dolžina skrajša za nekaj dni, nato se lahko podaljšuje. Krvavitve lahko postanejo močnejše ali šibkejše, daljše ali krajše, pri nekaterih ženskah pa menopavza nastopi naenkrat, brez predhodnih omenjenih sprememb. Plodnost sicer v tem obdobju sprememb upada, zanositev pa je še vedno mogoča (preprečevanje neželene nosečnosti je potrebno še leto dni po menopavzi). Pojavijo se tudi simptomi neravnovesja hormonov – najbolj znani so oblivi vročine (navali krvi predvsem v glavo in vrat, z rdečico in vročico), nočno znojenje, vrtoglavica, nespečnost, glavobol, utrujenost, razbijanje srca, tiščanje pri srcu, bolečine v želodcu, motnje razpoloženja, motnje koncentracije in manjša želja po spolnih odnosih. Pozneje se pojavljajo tudi pozni simptomi – suha koža, izpadanje las, bolečine v kosteh in sklepih, suha nožnica in bolečine ob spolnih odnosih.

Manj spolnih hormonov pa ima posreden vpliv še na druge hormone v telesu oziroma na njihovo izločanje. Tako je v tem obdobju lahko moteno denimo tudi delovanje ščitnice, zvišajo se vrednosti holesterola v krvi, zvišajo se vrednosti krvnega tlaka, poveča se tveganje za aterosklerozo. Če smo ženske do menopavze s svojimi spolnimi hormoni »zaščitene« pred boleznimi srca in ožilja, se že nekaj let po menopavzi s tveganjem povsem približamo moškim. Zniža se tudi gostota kosti, kar lahko privede do osteoporoze.

Zdravljenje

Pri izraženih klimakteričnih simptomih, pri prezgodnji, zgodnji in iatrogeni menopavzi je smiselno zdravljenje s hormoni. Predpiše jih lečeči ginekolog, seveda pa to zdravljenje ni primerno za vsako žensko, ima določene omejitve ter zahteva redno spremljanje in dodatne preiskave.

Kdaj k zdravniku

Če se pojavijo težave, ki bi bile lahko povezane s klimakterijem, pa niste prepričani – še posebej, kadar gre za izostanek menstruacije (pa niste noseči). Če gre za prezgodnjo, zgodnjo ali iatrogeno menopavzo, na posvet o morebitnem nadomestnem hormonskem zdravljenju. Vsekakor je potreben posvet z zdravnikom in merjenje kostne gostote v izogib razvoja osteoporoze. H ginekologu pa je treba tudi ob krvavitvi iz nožnice v klimakteriju, ko je od zadnje menstruacije minilo že več kot 6 mesecev, saj je treba izključiti morebitne druge vzroke krvavitve.

Kaj lahko storimo sami

Ko je jasno, da gre za menopavzo, lahko k boljšemu počutju veliko pripomoremo sami. Gotovo pomaga dovolj spanja – nadledvična žleza (ki je ključna pri »življenjski energiji«) se najbolj obnavlja po polnoči, zato je priporočljivo leči k počitku do desete ure zvečer. Koristna je opustitev kajenja, saj kajenje zmanjšuje delovanje žlez, ki izločajo spolne hormone, in pospešuje njihovo razgradnjo.

Priporoča se tudi omejitev uživanja prečiščenih ogljikovih hidratov (sladkor, bela moka …), alkohola in kofeina (do dve skodelici kave na dan – kofein izplavlja kalcij iz kosti). Priporočljiva je uravnotežena prehrana s polnovrednimi živili, zelenjavo in sadjem; pomembni so redni obroki. Koristna so živila, ki vsebujejo rastlinske estrogene (fitoestrogene): soja in sojini izdelki, lan, oreščki, ovseni kosmiči, pšenica, jabolka … Pomembno je tudi dovolj vitaminov in mineralov: antioksidanti (selen, vitamin C, vitamin E), vitamini skupine B, vitamin A, kalcij, magnezij, cink. Zelo pomembna je redna telesna dejavnost, prilagojena sposobnostim, počasi pa jo je treba povečevati do redne telesne dejavnosti najmanj trikrat na teden po 30 minut ali dvakrat na teden po 40 minut. Nenazadnje pa je potrebna skrb za psihično dobro počutje, za zadovoljstvo in osebno srečo – joga, meditacija, sproščanje.

Leave a reply