Srce je eden najpomembnejših organov za življenje. V mirovanju vsako minuto prečrpa 5 litrov krvi po naših žilah in tako omogoči celicam v telesu dostop do hranilnih snovi in kisika. Dolgo so menili, da je srce tudi sedež duše, česar ni težko razumeti. Verjetno ste že sami opazili, da skladno z našimi občutki bije tudi srce.

Srce je mišični organ velikosti pesti, ki je sestavljen iz dveh polovic. Ti sta razdeljeni na dva preddvora (atrija) in dva prekata (ventrikla). Srce ima lasten generator elektrike. To pomeni, da srčni utrip nastane v srcu samem. Električni impulz se tvori v sinusnem vozlu v desnem preddvoru in se nato prevede po celotnem srcu
– po točno določeni poti.

Na hitrost utripanja srca vpliva tudi avtonomno živčevje, ki ni pod vplivom naše volje. Kadar smo prestrašeni ali vznemirjeni, se aktivira simpatično živčevje, ki bitje srca pospeši. Med spanjem, meditacijo oziroma umiritvijo pa prevlada parasimpatično živčevje, ki bitje upočasni.

Srčna frekvenca določa dolžino življenja

Danes vemo, da je dolžina življenja vsakega sesalca povezana s številom srčnih utripov v mirovanju. Hitreje ko bije srce, krajša bo življenjska doba. Pri ljudeh znaša povprečna hitrost bitja srca 60–80 srčnih utripov na minuto. Obstajajo tudi določena fiziološka stanja, pri katerih opažamo odstopanja. Tako je na primer pri dobro treniranih športnikih srčna frekvenca v mirovanju precej nižja (40–60/min), medtem ko je pri nosečnicah in otrocih višja od povprečne.

Povečana frekvenca srca pomeni večjo presnovno hitrost in večje energetske potrebe celice. Znanstveniki to povezujejo z večjim žilnim stresom in škodo na endoteliju žil. Vsi ti dejavniki pospešujejo razvoj ateroskleroze in s tem koronarne bolezni. S številnimi raziskavami so uspeli dokazati povezanost med frekvenco srčnih utripov in povečano srčno-žilno umrljivostjo.

Manj je več

Tveganje za smrt zaradi srčnega infarkta se pri tistih s srčno frekvenco nad 75 na minuto poveča za skoraj štirikrat. Če uspemo srčno frekvenco znižati za samo 10 utripov/min, lahko zmanjšamo tveganje za srčno smrt za kar četrtino. Prav tako je nenadna srčna smrt pogostejša pri tistih z manjšim razponom srčne frekvence ob obremenitvi. Pri koronarnih bolnikih si zato želimo čim nižjo srčno frekvenco, vendar tako, da jo bo bolnik še dobro prenašal. Priporočljiva je vrednost 50–60 utripov na minuto.

Kako merimo srčno frekvenco

Najenostavnejše je štetje utripov, ki jih zatipamo na arteriji (največkrat na roki ali na vratu).

Na roki: zatipajte pulz s kazalcem in sredincem nasprotne roke. Položite ju na notranjo stran zapestja, na strani palca, kjer je pregib.

Na vratu: s kazalcem in sredincem ene roke poiščite najbolj izbočeno mesto grla (ščitasti hrustanec oziroma Adamovo jabolko) in zdrsnite na rob sapnika.

Pred meritvijo vsaj 15 minut mirujte, ne pijte kave ali alkohola in ne kadite cigaret. Ko zatipate pulz, skušajte prešteti število srčnih utripov v eni minuti. Na ta način lahko določite hitrost in rednost utripov. Merite dvakrat zapored, v razmiku 5–10 minut. Srčno frekvenco lahko izmerimo tudi s samodejnim digitalnim merilnikom krvnega tlaka in s pulznim oksimetrom. Utripe lahko preštejete tudi med poslušanjem bitja srca s stetoskopom.

Motnje ritma

Normalna srčna frekvenca človeka v mirovanju je 60–100 utripov na minuto. O prehitrem utripanju srca (tahikardiji) govorimo, kadar je število utripov nad 100 na minuto, o prepočasnem (bradikardiji), kadar ta pade pod 60 na minuto. Razlogi za motnje ritma so lahko v samem srcu (infarkt, bolezni zaklopk, srčno popuščanje) ali pa so posledica bolezni (iztirjena sladkorna, bolezni ščitnice, okužbe, motnje elektrolitov, slabokrvnost …) oziroma zastrupitev (zdravila, droge, alkohol …). Možen vzrok za odstopanje od normale je lahko tudi fiziološki odziv na določeno stanje (strah, bolečina, nosečnost …).

Kadar bolnik zazna neprijetno oziroma nepravilno utripanje srca, govorimo o palpitacijah. Gre za subjektivni občutek hitrega, močnega ali nerednega bitja. Včasih so težave povezane s tesnobo in ne pravo motnjo ritma. Neredko gre le za nenevarne izredne utripe, ki jih lahko posameznik zazna in je ob tem brez težav. Kadar so palpitacije pogostejše ali jih spremljajo simptomi, jih je nujno zabeležiti. To najenostavneje storimo s snemanjem elektrokardiograma (EKG) med samim napadom aritmije. Šele po pregledu zapisa EKG lahko ugotovimo, ali gre za nevarno ali nenevarno motnjo ritma. Stanja, ki zahtevajo hitro ali takojšnjo diagnostiko in zdravljenje, navadno spremljajo simptomi, kot so omotica, slabost, težje dihanje, bolečine v prsih, vrtoglavica, kolaps ali motnje zavesti ob nastopu aritmije.

Kaj lahko sami storite za svoje srce

Razbremenite ga: odvečna telesna teža je napor za srce. Zmanjšajte obroke, vendar jih ne izpuščajte. S petimi obroki na dan se boste izognili napadom lakote in si zagotovili dovolj energije za ves dan.

Okrepite ga: srce je mišica! Okrepite ga kot vse druge mišice, z vadbo. Priporočljiva je redna telesna aktivnost, najmanj 30 minut na dan. Z občasnim napornejšim, denimo intervalnim treningom boste zagotovili dobro fizično pripravljenost in s tem večji razpon srčne frekvence med obremenitvijo in mirovanjem.

Nahranite ga: uživajte veliko sveže zelenjave in sadja, kompleksne ogljikove hidrate in živila, bogata z nenasičenimi maščobami. V kombinaciji z antioksidanti, maščobnimi kislinami omega 3, vitamini in minerali ponudite vašemu srcu podporo, ki jo potrebuje.

Čuvajte ga: občasno sami preverite krvni tlak in utrip. Ob zdravstvenih težavah vedno zabeležite meritve krvnega tlaka in srčne frekvence ter se posvetujte z zdravnikom.

Bodite pozorni na ritem!

Pomnite: Počasnejše ko bo bitje vašega srca v mirovanju, daljša bo vaša življenjska doba!

Leave a reply