Kožni rak je daleč najpogostejši rak, ki lahko prizadene človeka. Z njim se bo verjetno srečal vsak peti prebivalec Evrope. Zato so naši napori usmerjeni v njegovo preprečevanje in zgodnje zdravljenje.

Letošnje sporočilo evropskih dermatologov v želji po zmanjšanju števila obolelih in umrlih zaradi kožnega raka je, da preteklost določa sedanjost. To pomeni, da naš življenjski slog, poklic, dedni dejavniki in pridružene bolezni vplivajo na naše tveganje za to bolezen.

V Združenju slovenskih dermatovenerologov se letos spomladi ponovno pridružujemo evropski preventivni kampanji Euromelanoma, to je vsakoletnemu projektu ozaveščanja o kožnem raku in škodljivih posledicah izpostavljanja soncu. Letos je že štirinajsti po vrsti. Žal število obolelih s kožnim rakom vsako leto narašča. Z odgovornim obnašanjem na soncu bi lahko njegov nastanek preprečili. Ker na preteklost ne moremo več vplivati, sta pomembna zgodnje odkrivanje in zdravljenje, s katerim lahko preprečimo zaplete in smrt.

Kdo ima povečano tveganje za nastanek kožnega raka?

Večina kožnih rakov se začne z okvaro kožne celice zaradi ultravijoličnega sevanja, dela spektra sončne svetlobe. Kožni rak lahko prizadene vsakogar, vendar je pogostejši pri osebah svetle polti, ki jih sonce hitro opeče, pri osebah, ki jih je sonce opeklo v otroštvu ali so veliko časa preživeli na soncu pri prostočasnih aktivnostih ali pri delu, pri tistih, ki so v preteklosti uporabljali solarij, ki imajo veliko pigmentnih znamenj, družinskega člana s kožnim rakom, in po presaditvi organa. Če sodite v katero od teh skupin, bodite še posebno pozorni na morebitne spremembe na koži, ki bi lahko bile kožni rak.

Tri najpogostejše vrste kožnega raka so bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in melanom.

Daleč najpogostejši med njimi je bazalnocelični karcinom. Ponavadi nastane na obrazu pri ljudeh, starejših od 60 let. Največkrat se pokaže kot bunčica rožnate ali rdeče barve z razširjenimi krvnimi žilicami in ranico, ki se le počasi celi in se rada ponavlja. Seveda se lahko pojavi tudi drugje na koži in tudi pri mlajših ljudeh. Ta vrsta raka na srečo izredno redko zaseva in je v večini primerov popolnoma ozdravljiva.

Ploščatocelični karcinom ponavadi nastane na obrazu, uhljih in neporaščenem lasišču iz aktinične keratoze, hrapave spremembe, ki se poveča v na dotik občutljivo rdečkasto bunčico, pri kateri so pogoste ranice in krvavitve. Največkrat se pojavi po 65. letu. Sčasoma lahko zaseva v bližnje bezgavke in tudi v oddaljene organe. Pogosteje nastane pri ljudeh z oslabljenim delovanjem imunskega sistema – pri bolnikih po presaditvi organov, ki jemljejo zdravila za zmanjševanje delovanja imunskega sistema.

Melanom je najredkejši, pa vendar najnevarnejši. Predstavlja le 5 odstotkov vseh kožnih rakov, povzroči pa večino smrti zaradi kožnega raka. Lahko vznikne v obstoječem pigmentnem znamenju, večina pa jih nastane na novo, to je na mestu, kjer ni bilo predhodnega znamenja. Ponavadi je temneje in neenakomerno pigmentiran. Zanj je značilno stalno spreminjanje barve, velikosti in oblike. Ker ima veliko sposobnost zasevanja, bo nezdravljen sčasoma zaseval v bezgavke in oddaljene organe.

Kožni rak, ki ga odkrijemo in zdravimo zgodaj, je ozdravljiv

K zgodnjemu odkrivanju kožnega raka pomembno prispeva samopregledovanje kože doma. Enkrat na mesec si oglejte kožo celotnega telesa. Če opazite sumljivo znamenje, je zelo pomembno, da ga nemudoma pregleda zdravnik. Pri zgodnjem odkrivanju kožnega raka si dermatologi pomagamo s posebno preiskovalno metodo – dermatoskopijo. Prav tej metodi se moramo zahvaliti, da danes kožni rak prepoznamo zelo zgodaj. V zgodnji fazi je za ozdravitev potrebna le preprosta operacija v lokalni anesteziji, s katero kožnega raka odstranimo v celoti.

Zaščitite se pred soncem

Najboljša strategija za preprečevanje nastanka kožnega raka je zaščita pred soncem. Z odgovornim obnašanjem na soncu je treba začeti že v zgodnjem otroštvu in nato z njim nadaljevati vse življenje. Med 10. in 16. uro, ko je sonce visoko na nebu, je treba aktivno iskati senco in takrat omejiti izpostavljanje soncu na najmanjšo možno mero. Kožo je treba zaščititi z oblačiti in pokrivali, oči pa s kakovostnimi sončnimi očali. Dodatno zaščito predstavljajo kakovostne kreme za zaščito pred soncem z visokim zaščitnim faktorjem (vsaj 30).

Naj vas ne bo strah obiskati izbranega zdravnika ali dermatologa

Če imate znamenje, ki je videti sumljivo, pojdite k zdravniku. Ne upajte, da bo kar izginilo, in ga ne ignorirajte. Ne čakajte, kako se bo razvilo, in ne poskušajte ga nadzorovati sami. Ne predpostavljajte, da ni nič resnega. Ne mislite, da ni treba hitro poskrbeti zanj.

Leave a reply