Konoplja je ena najstarejših rastlin, ki jih je gojil človek, izvira iz osrednje Azije. Prvi zapisi o njeni uporabi v medicinske namene so zabeleženi v Kitajski farmakopeji, in sicer za zdravljenje menstrualnih težav, putike, revmatizma in zaprtja. Muslimanski zdravniki so jo v srednjem veku navedli kot zdravilo zoper slabost in bruhanje, epilepsijo, vnetja, bolečino in vročino. Kasneje se je hitro razširila po vsem svetu. Do leta 1977 je bila Jugoslavija celo ena največjih proizvajalk konoplje v Evropi.

Konoplja je nezahtevna, hitrorastoča rastlina, ki zraste od 0,5 do 6 metrov visoko. Poznamo tri podvrste: Cannabis sativa, Cannabis indica in Cannabis ruderalis. Konopljo so gojili že pred 5000 leti zaradi njenih trpežnih vlaken, ki so jih uporabili za izdelavo gradbenih materialov, papirja, tekstila in vrvi. Iz njenih semen so stiskali olje za pripravo jedi in kozmetike. Tako včasih kot danes so jo nekateri uporabljali tudi kot rekreativno drogo.

Možna terapevtska področja

Rastlina je v zadnjih letih ponovno v soju luči prav zaradi svojega zdravilnega potenciala. Že dolgo je znano, da uspešno zavira slabost in bruhanje (deluje kot antiemetik) ter lahko izboljša apetit. To dejstvo lahko s pridom uporabimo pri pacientih z rakavo boleznijo, aidsom ali pri tistih, ki prejemajo kemoterapijo. Konoplja ne deluje pri vseh bolečinah, je pa lahko zelo učinkovita pri zdravljenju težavne kronične in nevropatske bolečine (deluje analgetično) in celo zmanjša potrebo po opiatnih analgetikih. V državah, kjer je njena uporaba dekriminalizirana, jo zaradi njenega antikonvulzivnega učinka uporabljajo za zdravljenje epilepsije, blaženje bolečih krčev mišic pri multipli sklerozi in mišični distrofiji, uporabljajo jo tudi pri zdravljenju tourettovega sindroma, amiotrofične lateralne skleroze (ALS), huntingtonove bolezni, alzheimerjeve demence in za zmanjševanje tremorja pri parkinsonovi bolezni. Zaradi njenega imunomodulatornega delovanja so jo že poskusili uporabiti za blaženje revmatoidnega artritisa, lajšanja prebavnih težav pri crohnovi bolezni in celo za zmanjšanje zavrnitvenih reakcij po transplantacijah. Poročali so o uspešnem zdravljenju nespečnosti, nočnih mor, migren, anksioznosti, depresije, shizofrenije in posttravmatskega stresa. Uporabljena je bila celo pri zdravljenju odvisnosti, saj lahko zmanjša potrebo po alkoholu in ublaži abstinenčne simptome pri odvisnikih od heroina.

V Izraelu in nekaterih državah Amerike so jo uspešno uporabili v domovih starejših občanov pri starejših in vznemirjenih osebah, saj je zmanjšala potrebo po uporabi antipsihotikov in pomirjeval ter izboljšala njihovo kakovost življenja (spanje, tek). Možna terapevtska učinkovitost se je nakazovala celo pri zdravljenju arterijske hipertenzije, sladkorne bolezni in zmanjšanju škode na srčni mišici po miokardnem infarktu. Za zdaj so pri nas indikacije za zdravljenje s konopljo precej omejene, saj še ni bilo izvedeno dovolj obsežnih študij, ki bi lahko zanesljivo potrdile njeno učinkovitost v vseh zgoraj naštetih primerih.

Čudežna rastlina?

V konoplji je več kot 140 vrst kanabinoidov in še vsaj okoli 1000 drugih snovi; za zdaj smo jih nekaj med njimi prepoznali in raziskali. Nekateri kanabinoidi imajo dokazano blagodejne učinke v človeškem telesu in v kombinaciji z drugimi zdravilnimi substancami (terpenteni, flavonoidi, polifenoli, steroidi …) znotraj rastline odpirajo nešteto možnosti součinkovanja in posledično zdravilnih učinkov.

Kanabinoidi

V telesu obstaja endokanabinoidni sistem. Znanstveniki so odkrili receptorje za kanabinoide (CB1 in CB2) praktično povsod v našem telesu, izkazali so se pomembni v regulaciji prav vseh telesnih funkcij. Vplivajo na imunski odziv, zmanjšujejo vnetja, vplivajo na metabolizem, izločanje hormonov, krvožilni in hormonski sistem … Fitokanabinoidi so rastlinski kanabinoidi, ki so po kemijski strukturi tako podobni telesu lastnim kanabinoidom, da aktivirajo iste receptorje. Trenutno dobro poznamo delovanje le dveh kanabinoidov (THC in CBD) .

THC (delta-9-tetrahidrokanabinol) je tisti, ki je odgovoren za psihoaktivni učinek, po katerem je konoplja najbolj znana. Največ THC se nahaja v posušenem cvetu ženske rastline (marihuana). S križanjem vrst so uspeli vzgojiti hibride z različno vsebnostjo THC. Minimalno količino THC vsebuje industrijska konoplja (manj kot 0,2 %), medtem ko imajo nekateri medicinski pripravki konoplje visoko vsebnost THC (5­–30 %). THC se akumulira v maščevju, saj je topen v maščobah, od tod se lahko sprošča in prehaja v druga tkiva. Učinki so najbolj vidni na osrednjem živčnem sistemu. Stranski učinki uporabe THC so težave pri gibanju, vrtoglavica, pordele oči, suha usta, omotica, nizek krvni tlak, padec krvnega sladkorja in povečan tek. Ob predoziranju se lahko pojavijo slabost, bruhanje in bolečine v trebuhu. Razgradnja THC in presnovkov poteka pretežno v jetrih, izločijo se pretežno z blatom (manj z urinom) in z materinim mlekom.

CBD (dihidrokanabinol)

Velik terapevtski potencial ima dihidrokanabinol ali CBD. Ta v nasprotju s THC nima psihoaktivnega učinka in se ne kopiči v organizmu. Izdelki iz industrijske konoplje lahko vsebujejo različne količine CBD in drugih snovi. Evropska komisija za varnost hrane zaradi pomanjkanja študij za zdaj predlaga, naj dnevni vnos CBD s prehranskimi dopolnili in hrano ne presega referenčne vrednosti 2 mg CBD, čeprav se je CBD tudi v zelo visokih odmerkih (1000 mg) izkazal kot varen (ni toksičen). Uporaba obeh kanabinoidov hkrati (THC in CBD) modulira delovanje THC tako, da zmanjša njegov psihoaktivni učinek oziroma omili občutek »zadetosti«.

Najpogostejši način vnosa je inhalacija

Kajenje je najpogostejši način uporabe naravne konoplje (marihuane). Maksimalni učinek je pri taki uporabi zelo hiter (nekaj minut) in traja v povprečju 2–4 ure. Temperatura segretega pripravka ne sme biti prevelika, saj lahko uniči CBD (optimalna je okoli 160–230 stopinj). Z uporabo uparjevalnikov (vaporizatorjev) se uporabniki temu lažje izognejo. Nizka temperatura segrevanja pomeni tudi manjšo količino izparevanja drugih škodljivih snovi ter posledično manj škodljivih posledic kajenja. Čeprav nekatere študije navajajo, da so z inhalacijami dosegli začasno razširitev dihalnih poti celo pri astmatikih in bolnikih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, so druge pokazale, da se je pri kadilcih marihuane povečalo tveganje za pljučne in kardiovaskularne bolezni. Porast tveganja pljučnega raka je bil viden predvsem pri tistih, ki so konopljo mešali s tobakom.

Vnos prek prebavne poti

Precej hitra je absorpcija kanabinoidov prek ustne ali nosne sluznice. To velja tako za naravne kot sintetične pripravke (15–45 minut). Pri zaužitju (oralni uporabi) je maksimalni učinek THC zakasnel (4–6 ur) in zaradi različne absorpcije težje predvidljiv. Pri oralnem načinu vnosa nam zakasnjeni učinek oteži pravilno titracijo, zato ni priporočen kot začetni način terapije s konopljo. Poleg tega se pri prehodu skozi prebavila absorbira le del aktivnih snovi iz konoplje. Zaradi dolge prebavne poti in različne hitrosti absorpcije je delovanje ustrezno podaljšano (6–8 ur). Pri rektalnih svečkah je absorpcija nekoliko boljša, vendar prav tako variabilna.

Topična uporaba (lokalni nanos)

Kreme, smola, olja in pršila se uporablja predvsem pri omejenih kožnih spremembah ter pri bolečinah v sklepih in mišicah. Pri recimo kožnih obližih je učinek zelo podaljšan (do 48 ur).

Zakaj težko predvidimo učinke

Večine substanc v konoplji in njihovega delovanja še ne poznamo. Ker ni pomembna le koncentracija ene od snovi v njej, temveč medsebojno delovanje vseh skupaj, so zdravilni učinki pri vsaki rastlini drugačni. Na vsebnost snovi v konoplji vplivata tudi klima in zemlja: rastlina, ki bo vzklila iz semena, pridobljenega na drugi celini, posajena pa je bila v naši zemlji, ne bo imela nujno enakih lastnosti. Dodatno nam zadevo oteži dejstvo, da ima vsak posameznik različno število receptorjev za kanabinoide in različno sposobnost absorpcije (ne glede na pot vnosa). Tako bo ista rastlina, v enaki koncentraciji, z enakim razmerjem substanc delovala na dva posameznika različno. Poleg tega naš lastni endokanabinoidni sistem ustvarja svoje kanabinoide, ki regulirajo izražanje tistih iz konoplje. Potreben zdravilni odmerek tako ni enostavno odvisen samo od rastline, razmerja THC/CBD, spola, starosti ali telesne teže, temveč je skrajno individualen. Prav tako se za različne bolezni uporablja različne pripravke medicinske konoplje. Ti vsebujejo različne deleže CBD/THC (od 30 : 1 do 1 : 1). Opažajo, da je učinek v odvisnosti od odmerka v obliki zvona. To pomeni, da premajhne in prevelike koncentracije nimajo pravega uspeha. Iz zgoraj naštetih razlogov je tako težko standardizirati terapevtski odmerek aktivne snovi v naravnih pripravkih. Zato je zdravljenje z naravno konopljo za zdaj še precej zahtevno. V državah kjer je njena uporaba dovoljena, se držijo načela: »Začni nizko in nadaljuj počasi!« Pogosto začnejo zdravljenje s čistim CBD in nadaljujejo z zelo nizkim začetnim odmerkom THC ter postopnim dvigovanjem odmerka in koncentracije vse do želenega učinka. Optimalni učinek konoplje je, kot rečeno, posledica sinergičnega delovanja vseh snovi v njej, zato je naravni pripravek še vedno boljša izbira od sintetičnega.

Zakaj bi lahko bila konoplja uspešna v boju proti rakavim celicam

In vitro so dokazali, da bi konoplja lahko delovala na nenormalne celice na naslednje štiri načine:

  1. Antiproliferativno: ustavi rast in prekomerno delitev tumorskih celic.
  2. Antiangiogeno: prepreči tvorbo novih žil, s katerimi bi se tumor prehranjeval, zato ta odmre.
  3. Antimetastatično: prepreči zasevanje (širjenje) tumorja.
  4. Apoptotično: izzove celično smrt nenormalne celice in ne pusti posledic na zdravih celicah.

Zadržki

Opozoriti je treba, da za zdaj nimamo jasnih dokazov, da bi konoplja lahko omejila rast, napredovanje (metastaziranje) raka ali podaljšala življenjsko dobo onkoloških bolnikov. Odlašanje s klasičnim zdravljenjem in z dokazi podprto medicino ima vsekakor škodljive posledice. Zaradi vse večje dostopnosti medicinske konoplje na črnem trgu bolnikom priporočamo pazljivost in posvet z izbranim zdravnikom ali onkologom pred njeno uporabo.

V Sloveniji sta uporaba in gojenje druge kot industrijske konoplje prepovedana. Kljub nelegalnosti konopljo pacienti pogosto uporabljajo kot obliko samozdravljenja. Zavedati se moramo, da se naš lastni endokanabinoidni sistem razvija vse do 20 leta in bi zato uporaba konoplje pred tem časom lahko motila njegovo normalno dozorevanje. Zloraba konoplje z večjo vsebnostjo THC ja lahko sproži psihoze, anksioznost (tesnobo), težave s spominom ter poveča nevarnost za srčne bolezni in pri nekaterih odvisnost, vseh dolgoročnih škodljivih učinkov pa še ne poznamo. Veliko pripravkov konoplje na črnem trgu vsebuje visoke koncentracije pesticidov, ki s segrevanjem postanejo še bolj toksični. Ker vsebnost aktivnih učinkovin ni standardizirana, se dogaja, da večina uporabnikov jemlje višje odmerke, kot bi jih potrebovali denimo za blokado bolečine, zato imajo več stranskih učinkov. Leta 2001 so terapevtsko uporabo konoplje legalizirali v Kanadi, kasneje še na Nizozemskem, Češkem, v Izraelu in nekaterih državah v Ameriki. Tudi v Sloveniji je od leta 2014 dovoljena uporaba sintetičnih pripravkov THC in CBD v medicinske namene. Zdravilo predpiše zdravnik na recept v dvojniku, vendar le za zdravljenje tistih bolezni, pri katerih so ta zdravila dokazano učinkovita.

Zaradi pomanjkanja študij in izkušenj za zdaj še nimamo optimalnih kliničnih smernic za zdravljenje s konopljo. Za več informacij se lahko obrnete na spletno stran Nacionalnega inštituta za javno zdravje in ministrstva za zdravje ali na izbranega zdravnika.

Leave a reply