Zaprtje je precej pogosta težava, ki včasih privede tudi do resnejših zapletov. O zaprtju govorimo, ko je prisotno redko iztrebljanje majhnih količin blata s pridruženim mučnim napenjanjem ali ko gre za zatrditev oziroma zasušitev blata, tako imenovano zapeko. Pogosteje prizadene ženske kot moške, v starosti pa ima z njim težave več kot polovica ljudi.

Ljudje se med seboj razlikujemo tudi po pogostosti odvajanja blata. Nekateri iztrebljajo večkrat na dan, spet drugi zgolj enkrat na teden, za oboje je to normalno. Če se spremeni pogostost iztrebljanj, količina blata oziroma se med iztrebljanjem spreminjajo značilnosti blata, pa moramo postati pozorni.

Zakaj nastane

Najpogostejši vzrok kroničnega zaprtja tiči v sodobnem načinu življenja s premalo telesne aktivnosti in v industrijsko predelani prehrani s premalo vlakninami.

Zaradi pretežno sedečega načina življenja je gibanje črevesja upočasnjeno, trebušne mišice pa so oslabele. Zaradi pomanjkanja časa iztrebljanje pogosto zadržujemo ali odlašamo, zaradi česar blato dalj časa ostaja v črevesju; voda se vsrka, blato pa zato postane trše.

Izjemno pomembne so tudi vlaknine, ki v črevesju le vežejo vodo, a se ne presnavljajo. Tako večajo volumen blata ter omogočajo mehkejše in rednejše iztrebljanje.

Zaprtje lahko nastane tudi zaradi motenj v delovanju črevesja, bolezni črevesja in danke (vnetja, sindrom razdražljivega črevesja, tumorji, hemoroidi …), dolgotrajne uporabe odvajal, okvare živčevja, vpliva nekaterih zdravil in nosečnosti ter psihičnih dejavnikov (stres).

Kako si lahko pomagamo sami

Treba je spremeniti prehranjevalne navade, se lotiti redne telesne dejavnosti ter določiti redni čas za praznjenje črevesja in nikoli zatreti potrebe po iztrebljanju, ko se pojavi. Obroki hrane naj bodo manjši, jed je treba dobro prežvečiti in popiti dovolj tekočine (vsaj 2–3 litre, najboljša je navadna voda). Hrana naj vsebuje dovolj vlaknin (polnozrnati kruh, ješprenj, suho in sveže sadje in zelenjava – slive, fige, rozine, grah, fižol, ohrovt, kisla repa, solata, zelje, špinača). Sadni in zelenjavni sokovi (paradižnikov, pomarančni) ter napitki z več magnezijevih soli (mineralna voda donat), popiti na tešče, delujejo kot blaga naravna odvajala.

Odvajala

So v obliki svečk, sirupov, zrnc ali praškov, zdravilnih čajev in tablet ter pospešijo izločanje blata. Z njimi si lahko pomagate le občasno in kratek čas, saj ob dolgotrajni in redni uporabi pogosto povzročijo celo poslabšanje zaprtja in navajenost. Zato odvajal ne uporabljajte brez predhodnega posveta z zdravnikom.

Kdaj je treba v primeru zaprtja obiskati zdravnika?

  • Če so zaprtju pridruženi bruhanje, slabost, izguba apetita.
  • Pri odvajanju črnega blata ali prisotnosti krvi v blatu.
  • Pri nenadni močni bolečini v trebuhu.
  • Pri blagi do zmerni bolečini v trebuhu, ki traja več kot dva dni.
  • Ob sočasni nenamerni izgubi telesne teže.
  • Kadar se izmenjujejo zaprtja in driske.
  • Pri nenadnem zaprtju.
  • Pri dolgotrajnem, ponavljajočem se zaprtju, ki mu je pridružen občutek nepopolne izpraznjenosti.
Leave a reply